Zgodba in in fotke z našega lanskega plezalskega izleta na sever Norveške so očitno precej popularne. Reportažo na šestih straneh o našem tamkajšnjem plezanju so objavili še v poljski reviji Gory, stran manj pa so nam namenili v slovenski izdaji Men's Healtha. V prvi letošnji številki so me s hribovsko – plezalnimi zimskimi fotkami gostili še v fotogaleriji revije O osebnosti. 
V januarski številki revije GEO pa je bila objavljena moja daljša reportaža o slovenskih mostovih. Pisanja in predvsem fotografiranja mostov sem se lotil zelo previdno, ker nisem natančno vedel, kaj naj s tistimi loki čez reke in doline. Pa sem spoznal, da mostovi niso samo konstrukcije iz različnih materialov, ampak še mnogo več. Na koncu mi je bilo kar malo žal, da sem moral skleniti fotografiranje teh elegantnih gradbenih mojstrovin...
Pa še to. Po petih mesecih »porodniškega dopusta« sem šel spet v hribe. Z Lačnom, Flisom in Tadejem smo odrinili naravnost v Loško steno, ki pa je bila očitno edina strmal v naših bregih, ki ni premogla razmer, tako da smo bili še za dne na pivu. Pa je bilo fajn dvigniti rit, vstati ob treh zjutraj, vonjati zasneženo steno, se premigati in zašvicati ter – kakopak - ob tajkunski zlatorumeni pijači poslušati štorije zgovornih plezalskih kolegov. Mala zmaga.
No comments:
Post a Comment