V soboto sva se s Pavletom podala v Kogel in nezgažen sneg pod steno je govoril, da sva vsaj v prvomajskih praznikih prva zakoračila pod to steno. Prva pa sva verjetno tudi ponovila smer, ki jo je Pavle z Zvonetom Drobničem kot prvi preplezal davnega leta 1980. Zakaj je samevala dolgih 28 let, mi ni povsem jasno. Smer je lepa, z uporabo nekaj tehnike ni pretežka, zgornji del je vsaj tako lep kot sosednji Zupan, morda mestoma še malo težji.
Pravzaprav sva šla pogledat, če gre smer tudi na frej. Že prvo tehnično mesto je bilo (ne samo zaradi nekoliko mokre poči) dovolj zaguljeno za oceno okoli VIII, plošča pod gredino pa (vsaj meni) ostaja uganka in tudi izziv za prave "platenmajstre".Tretjega maja je še malo zeblo v prste na rokah, poleg skromno odmerjenih obdobij sončka, sva bila deležna še manjše snežne plohe in jutranjih kapljic iz ne prav obetajočih oblakov. Sicer pa na Podih še vlada prava zima. 
No comments:
Post a Comment